Lekarna Ljubljana: predlog novega zakona o lekarniški dejavnosti je daleč od sodobnega

28. 09. 2016 ob 16:04 Predlog novega Zakona o lekarniški dejavnosti je nepremišljen in škodljiv za celotno lekarniško dejavnost in paciente Ključne besede: Lekarna Ljubljana, Lekarniška zbornica, zakon o lekarniški dejavnosti Strokovna javnost in LZS nasprotujeta predlogu zakona: predlog novega Zakona o lekarniški dejavnosti je nepremišljen in škodljiv za celotno lekarniško dejavnost in paciente. Vlada Republike Slovenije je na 98. redni seji dne 28.7.2016 določila besedilo - predlog Zakona o lekarniški dejavnosti - prva obravnava (EVA 2016-2711-0006) in ga posredovala v Državni zbor v obravnavo in sprejem. Na zadnji seji Upravnega odbora Lekarniške zbornice Slovenije dne 15.9.2016 je bil soglasno izglasovan sklep, s katerim strokovna javnost in stanovska organizacija nasprotujeta predlogu Zakona o lekarniški dejavnosti. Lekarna Ljubljana v sporočilu za javnosti poudarja: "Predlagane rešitve namreč niso dovolj premišljene, so nekonsistentne, škodljive za celotno lekarniško dejavnost in bodo posledično pomenile bistveno slabšo dostopnost do zdravil na območju celotne države. Posebej opozarjamo tudi na mnenje Zakonodajno pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije št. 501-01/15-14 z dne 22.9.2016, ki se je natančno opredelila do velike večine členov predloga zakona. Želimo opozoriti na pripombe k 15. členu glede financiranja lekarniške dejavnosti in na pripombe k 18. in 21. členu glede oglaševanja lekarniške dejavnosti in k 26. členu glede vertikalnih povezav. Veljavni Zakon o lekarniški dejavnosti je bil sprejet leta 1992, zato je prenova lekarniške zakonodaje zagotovo potrebna. A predlog zakona v svojem namenu in ciljih ne sledi razvoju in trendom v lekarniški dejavnosti in ne rešuje temeljnega vprašanja, to je financiranja lekarniške dejavnosti, saj prinaša omejitve na področju t.i. tržne dejavnosti preko omejevanja oglaševanja izvajalcem lekarniške dejavnosti in prepovedi kartic zvestobe. Tovrstne omejitve bi se morale nanašati samo na zdravila, ne pa tudi na ostale izdelke, ki se prodajajo v lekarnah. Izvajanje javne lekarniške službe je podfinancirano, s strani države zagotovljena sredstva ne zadostujejo, kar bo v praksi vodilo v znižanje nivoja kakovosti storitev prebivalstvu in slabšo preskrbo prebivalstva z zdravili in izdelki za podporo zdravljena in ohranitev zdravja. To, kar lekarne ustvarimo na podlagi tržne dejavnosti, so osnova za razvoj lekarniške dejavnosti: za investicije v nove enote, posodabljanje obstoječih enot, izobraževanje strokovnega kadra v lekarnah in razvoj novih lekarniških storitev. Vedno večji poudarek pri izvajanju lekarniške dejavnosti dajemo na storitve, ki jih izvajamo ob sami izdaji (pregled uporabe zdravil, izdelava osebne kartice zdravil, svetovanje za zdrav življenjski slog ...). Tendenca ministrstva, da tržni del radikalno omeji, so zato popolnoma nerazumljive. Kar je v tujini trend, bo pri nas z zakonom prepovedano. Predlog zakona tako prinaša samo še več regulacije in omejitev, namesto da bi se del dejavnosti lekarn, ki se odvija na trgu nekoliko sprostilo. S tem postavlja lekarne v neenakopraven položaj v razmerju do ponudnikov istih storitev na trgu, kar predstavlja kršitev ene izmed temeljnih evropskih politik, to je zagotavljanje enakopravne in poštene konkurence. Podobno je z vertikalnimi povezavami, ki v nekaterih evropskih državah uspešno delujejo in lahko bistveno pripomorejo k zmanjšanju stroškov in boljši oskrbi lekarn, pri nas pa jih prepovedujemo. Prepričani smo, da bi skrajšanje dobavne verige brez vmesnih privatnih posrednikov bistveno znižalo stroške za zdravila, ki jih plačuje ZZZS, cene zdravil brez recepta pa bi bile za končnega kupca nižje. V Lekarni Ljubljana pozdravljamo skrb za bolnika, ki ga izpostavlja Ministrstvo za zdravje, vendar je način, na katerega je ministrstvo pripravilo zakon, tj. v ozkem krogu, brez možnosti dialoga in z nezadostnim poznavanjem dejanskega stanja, slaba popotnica za nadaljnjo obravnavo v Državnem zboru. Namesto, da bi se država lotila resnih problemov slovenskega zdravstva, nepremišljeno posega na področja, ki delujejo dobro. Nekatere predlagane zakonske spremembe pomenijo nazadovanje lekarniške dejavnosti. Strinjamo se, da je Zakon o lekarniški dejavnosti potreben prenove, vendar bi le-ta morala biti premišljena, pripravljena v skladu s spremembami Zakona o zdravstveni dejavnosti ter Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter s spremembami, ki bi spodbujale k razvoju in nadgradnji lekarniške dejavnosti."