Pravilo 5 sekund: resnica o hrani, ki pade na tla

20. 06. 2016 ob 05:50 Mit ali resnica? Končno imamo odgovor! Ključne besede: hrana, umazanija, tla, bakterije, Paul Downson, Aston REsnica ali mit - sedaj imamo odgovoro! Večina ljudi ''pozna'' naslednji urbani mit: dovolj je, da je hrana na tleh pet sekund, da se okuži z virusi in bakterijami. Z njim je po neki raziskavi iz leta 2003 seznanjenih 70 odstotkov žensk in 56 odstotkov moških. Še posebej moški se ga strogo držijo, medtem ko ženske pogosteje pojedo hrano, ki pade na tla. Kaj pa znanost meni o tej zadevi? Strokovnjak za tovrstna vprašanja, Paul Downson z ameriške Univerze v Clemsonu, je s sodelavci želel izvedeti, v kako kratkem času bakterije okužijo hrano. Z bakterijo salmonele so kontaminirali ploščice, tepih in parket. Po petih minutah so na tla vrgli kos kruha in salame za 5, 30 in 60 sekund. Nato so izmerili količino bakterij na hrani. Postopek so ponavljali potem, ko je bila bakterija na tleh dve, štiri, osem in 24 ur. Zanimivo je, da se je izkazalo, da ni pomembno, kako dolgo je bila hrana na tleh – za nekaj sekund ali celo minuto, ampak, koliko je bilo bakterij na talni površini. To pa se je povečevalo s časom, ker se je bakterija razmnoževala. Pomembna je tudi vrsta tal. Če ti hrana pade na tepih, bo ''pobrala'' manj bakterij, kakor če pade na ploščice ali parket. S tepiha se je na hrano ''preselil'' samo en odstotek bakterij, s ploščic ali parketa pa od 48 do 70 odstotkov.Smeš vseeno pojesti?  Do zelo podobnih rezultatov so lani prišli na Univerzi Aston v Veliki Britaniji. Z varnostnega vidika – če imate na površini milijone bakterij, je dovolj le 0,1 odstotka bakterij, da se okužiš. Nekatere vrste bakterij se zelo hitro širijo, zato je potrebna zelo mala količina, da zbolite. Na primer, le deset celic izrazito virulentne oblike E.coli je dovolj, da povzroči težko bolezen, ali celo smrt pri ljudeh  s slabim imunskim sistemom. Je pa možnost, da se bo ta bakterija našla na večini površin, zelo majhna. Sicer pa strokovnjaki opozarjajo, da ni pomembno le, ali je hrana padla na tla. Prenosniki so lahko tudi površine v kuhinji, surova hrana ter naše roke in koža. Zato je pomembno, da so kuhinjske površine, kjer pripravljaš surovo hrano, vedno dobro očiščene, roke pa morajo biti temeljito umite. Prav tako pazi na kašljanje in kihanje. Zaključek je  - naslednjič, ko ti hrana pade na tla, jo lahko poješ (če niso res umazana). Verjetnost, da boš zbolel, je majhna. V redkih primerih, ko pa pade na mikroorganizme, ki te lahko okužijo, pa si lahko precej prepričan, da so na hrani, ki jo neseš v usta.