Radio1_v_zivo


| 28. 4. 2016 16:04
Velika škoda v kmetijstvu
Zaradi pozebe in snega zgodnjega sadja in zelenjave ne bo
Ključne besede:     Pozeba    sneg    škoda v kmetijstvu    Andrej Kastelic
 Cvetovi so od mraza porjaveli, iz njih se ne bo razvil plod.
Cvetovi so od mraza porjaveli, iz njih se ne bo razvil plod.

Andrej Kastelic, KGZ Novo mesto
PRENESI DATOTEKO
o posledicah pozebe in snega konec aprila

Tudi na Dolejskem, v Beli krajini in v Posavju sta pozeba in sneg konec aprila naredila veliko škode v kmetijstvu. Nadpovprečno topla prva polovica meseca je omogočila hitrejši razvoj rastlin, zato so posledice tako pozne pozebe toliko hujše, je pojasnil Andrej Kastelic s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

 

Precej manj pridelka bo v sadovnjakih in vinogradih na nižjih legah, ker je po prvih ocenah škoda med 50 in 70 odstotki, na višjih lega je škoda predvsem zaradi snega in posledično podrtih dreves ter polomljenih vej in mladic v vinogradih – tam je škode do 40 odstotkov. Ozimna žita in travinje je zaradi teže snega poleglo in bo začelo gniti, jara žita in koruza bodo zaradi nizkih temperatur slabo vzklila in na marsikateri njivi bo potrebna ponovna setev. Krompir je počrnel, vendar se bo obrasel, bo pa kasneje dozorel. Enako velja za jagode, ki rastejo na prostem.

 

Veliko škode je tudi na zelenjavi. Večji pridelovalci imajo sicer plastenjake, vendar so nizke temperature povzročile šok in posledično zastoj v rasti. Še posebej na paradižniku, papriki in kumarah, kjer ni možna dodatna zaščita z agrokopreno. Pri solatah in kapusnicah bodo robovi listov počrneli, kar pomeni, da bo pridelek slabše kakovosti za prodajo in veliko bo odpada.

 

Kakšni ukrepi bodo potrebni, je še nemogoče povedati. Treba je počakati nekaj dni, da se bo spet otoplilo, takrat se bo pokazalo dejansko stanje poškodb.

 

Vsekakor pa bo vse to povzročilo, da zgodnjih sort sadja in zelenjave letos ne bo, ampak se bo na trgu pojavilo istočasno z ostalimi poznimi pridelki. To pa pomeni večjo konkurenco in seveda nižje cene. Kmetije bodo tako ob precejšen del prihodka; da bi jim pomagala država, se bodo poskušali dogovoriti preko svoje stanovske organizacije – Kmetijsko gozdarske zbornice.