16. 03. 2016 ob 13:42
Občina Mokronog-Trebelno že 10 let samostojna
Ključne besede: Mokronog-Trebelno, občinski praznik, nagrajenci, častni občan
14. marca 2006 je začel veljati zakon, s katerim je bila ustanovljena občina Mokronog-Trebelno. In ta datum so si izbrali za svoj občinski praznik. Sinoči so pripravili svečano akademijo, na kateri je župan Anton Maver poudaril, da se lahko s ponosom ozrejo na prvo desetletko, razvoj občine gre v smeri, ki so si jo ob ustanovitvi začrtali.
Veliko je bilo narejenega, obnovili so ceste, kjer jih sicer veliko dela še čaka, zgradili čistilno napravo, uredili kanalizacijo, obnovili šolo, zgradili dvorano, zdaj načrtujejo izgradnjo telovadnice pri podružnični šoli na Trebelnem. Največji dosežek pa je gotovo napeljava optičnega omrežja, vsako gospodinjstvo ima lahko dostop do interneta. Ponosni so tudi, da so uspeli ohraniti podjetja, ki skupaj dajejo kruh 700 zaposlenim.
Ob občinskem prazniku, ki so ga letos obeležili drugič, so zato najbolj zaslužne za razvoj občine nagradili. Priznanji občine sta prejeli Gabrijela Cedilnik za predano delo v Ženskem pevskem zboru in Marija Koračin za predano delo v društvih, še posebej pri Rdečem križu. Župan Maver je podelil še plaketo občine kolektivu podjetja SEP. Imenovali pa so tudi častnega občana – to je postal Janez Mejač za neizbrisen pečat k prepoznavnosti Mokronoga. Podeljen naziv mu je v veliko čast, je dejal Mejač, ki se kljub svojim plesnim nastopom po mnogih mestih doma in na tujem vedno rad vrača v Mokronog, kjer ima korenine.
Na svečani akademiji jih je nagovoril predsednik države Borut Pahor, ki je izpostavil, da občina Mokronog-Trebelno opravlja pomembno povezovalno in razvojno poslanstvo. Županu Mavru pa je izročil protokolarno darilo – svileno zastavo in ob tem dejal: »Imamo eno državo in imamo eno domovino, dveh domovin si ne moremo privoščiti. Od tega je odvisna prihodnost naših otrok.«
Ob praznovanju občinskega praznika so odprli tudi razstavo z naslovom »Na obisku doma« s fotografskimi utrinki iz leta 1951, ko so se raziskovalci odpravili na teren in posneli vsakdanje življenje ljudi - popisovali so življenje, bivališča in gospodarska poslopja ter vire in načine preživljanja. Z raziskave v Mokronogu in okolici hranijo v Slovenskem etnografskem muzeju 33 zvezkov terenskih zapiskov, 329 fotografskih posnetkov in 116 risb ter več kot 30 predmetov. Delček jih bo v sklopu včeraj odprte razstave v času uradnih ur občine in med prireditvami še en mesec na ogled v avli Upravno-kulturnega središča Mokronog.
