23. 02. 2016 ob 07:25
Visok jubilej prof.dr. Zinke Zorko
Ključne besede: Zinka Zorko, narečje, jubilej
Ob visokem jubileju akademikinje prof. dr. Zinke Zorko, izšla znanstvena monografija »Rojena v narečje«
Prof. dr. Zinka Zorko je z izjemnim znanstvenim in raziskovalnim na področju proučevanja zgodovine slovenskega jezika in slovenskih narečij, v svoji karieri pomembno prispevala k ohranjanju in razvoju slovenske dialektologije.
Na svečani akademiji, ki sta jo organizirali Univerza v Mariboru in Mednarodna knjižna zbirka ZORA, so obeležili visok jubilej akademikinje in zaslužne profesorice Univerze v Mariboru prof. dr. Zinke Zorko. Na svečani akademiji so predstavili tudi znanstveno monografijo »Rojena v narečje«, ki je izšla ob njeni 80-letnici. Prof. dr. Zinka Zorko je z izjemnim znanstvenim in raziskovalnim na področju proučevanja zgodovine slovenskega jezika in slovenskih narečij, v svoji karieri pomembno prispevala k ohranjanju in razvoju slovenske dialektologije. Za izredne uspehe, dosežke in zasluge pri znanstvenoraziskovalnem ter vzgojno-izobraževalnem delu je prejela srebrno in zlato plaketo Univerze v Mariboru, leta 1997 nagrado Ministrstva za šolstvo, znanost in šport za življenjsko delo na področju visokega šolstva, leta 2013 pa najvišjo nagrado Republike Slovenije na področju znanosti in raziskovanja - Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Monografijo, ki je izšla v Mednarodni knjižni zbirki ZORA, je uredil red. prof. dr. Marko Jesenšek in vsebuje razprave 46 avtorjev.
Prof. dr. Zinka Zorko je doktorica jezikoslovnih znanosti in sedaj upokojena zaslužna redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Mariboru (danes Filozofski fakulteti). V središču njenega znanstvenega dela je raziskovanje koroških, štajerskih in panonskih narečij na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravni, nastajanje mednarečij, prehodnih govorov in mariborskega mestnega govora. Zunaj meja Republike Slovenije je raziskala govore v Podjuni, na Mlakah, v Radvanju, Gradišču, Lučanah in v Radgonskem kotu v Avstriji, v Števanovcih in Andovcih na Madžarskem ter v Štrigovi in Humu na Sutli na Hrvaškem. Njena bibliografija (po Cobissu, od 1976 do 2016) obsega 603 naslove, od tega več kot 30 izvirnih znanstvenih člankov, več kot 50 znanstvenih prispevkov na konferenci, več kot 30 samostojnih znanstvenih sestavkov ali poglavij v monografski publikaciji, 15 intervjujev, sodelovala je pri organizaciji 16 znanstvenih in strokovnih sestankov, številni so prispevki na konferenci brez natisa (49). Bila je predstojnica mariborske slavistike, prodekanka za znanstvenoraziskovalno delo in prorektorica Univerze v Mariboru; članica Sveta za visoko šolstvo, predsednica Komisije za volitve pri Svetu za visoko šolstvo, predsednica Strokovnega sveta pri Uradu Republike Slovenije za slovenski jezik, članica Komisije za jezikovno načrtovanje in jezikovno politiko pri Državnem zboru Republike Slovenije.
