Quantcast
Radio1_v_zivo


Prvomajska srečanja bodo
| 28. 4. 2010 17:35
Na Dolenjskem in v Posavju bodo tam kot vsako leto
Ključne besede:     Lisaca    Šentvid    Debenec    prvomajsko srečanje    delavci
Iljaž-Maroltova
Igor Iljaž, sindikalist iz Posavja, in Majda Marolt

Majda Marolt, sekretarka območne organizacije ZSSS za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje
PRENESI DATOTEKO
o zvišanju minimalnih plač v podjetjih v regiji

Območna zveza svobodnih sindikatov za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje pripravlja tradicionalna prvomajska srečanja na Lisci v sevniški občini, na Šentvidu v brežiški občini, osrednji prvomajski dogodek na Dolenjskem pa bo na Debencu. Povsod bodo pripravili priložnostni kulturni program, tudi s pihalno godbo. Na Lisci bo udeležence pozdravil sevniški župan Srečko Ocvirk, slavnostni govornik pa bo Goran Lukič, strokovni sodelavec pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za socialno področje.

Na Šentvidu nad Čatežem v brežiški občini bo pravtako prisotne pozdravil Župan Ivan Molan, slavnostni nagovor pa bo imela predsednica sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije Dragica Andlovič.

Na Debencu pri Mirni se je lani zbralo preko 4000 ljudi. Letos jih bo pozdravil župan Trebnjega Alojzij Kastelic, slavnostna govornica bo izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böm.

Na predvečer praznika pa pripravljajo tudi tradicionalno kresovanje na Smuku v semiški občini, kjer bo udeležence pozdravil semiški župan Ivan Bukovec, slavnostni govornik pa bo Anton Rozman, generalni sekretar sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije.

Podelili bodo tudi priznanja

Delo v sindikalnih organizacijah je iz leta v leto bolj zahtevno. V večini ga opravljajo neprofesionalni sindikalni zaupniki, ki se izpostavljajo za pravice delavcev in se borijo zanje. Zato bodo ob osrednjem dogodku na Debencu podelili priznanja petim najbolj prizadevnim sindikalnim zaupnikom na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Letos je komisija za priznanja odločila, da jih prejmejo Sabina Gusič iz sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, zaposlena v novomeški Krki, Vlasta Šmajdek iz sindikata državnih organov iin sindikalistka na Okrožnem in okrajnem sodišču v Novem mestu, Jožef Jerman iz istega sindikata in sindikalist na Upravni enoti Črnomelj, Jože Kovačič iz sindikata kovinske in elektroindustrije, zaposlen v krškem Resistecu ter Karel Hrvatič, iz sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami, do nedavnega predsednik sindikata v krškem Kostaku.

Delavski praznik za mnoge ne bo praznik

1. maj je praznik, ki je simbol solidarnosti z vsemi delavci. Toda za mnoge bo letošnji delavski praznik bolj žalosten kot vesel. Povišanje minimalne plače se v večini podjetij ni zgodilo, saj so vodstva izkoristila možnost prehodnega obdobja, ko lahko ob podpisu sporazuma s sindikatom ali delavci plače zvišajo postopoma do konca leta 2011. Predvsem se je to zgodilo v tekstilni industriji in gradbeništvu. V sevniški Kopitarni in senovški Metalni napovedujejo odpuščanje večjega števila delavcev. Tudi v Preventovem obratu na Mirni delavci ne vedo, kako dolgo bodo še imeli delo, pogodbe se jim iztečejo junija letos. V novomeškem Labodu REP, ki je v postopku likvidacije, zamujajo z izplačilom obroka odpravnine. Kaj se bo zgodilo v Novolesu, je precej odvisno tudi od jutrišnje skupščine, kjer naj bi odločali o dokapitalizaciji podjetja. Kot je dejala sekretarka območnega sindikata Majda Marolt, se v sindikatu preveč ukvarjajo s kršitvami in prav 1. maj je priložnost, da opozorijo na probleme delavk in delavcev ter njihove pravice.

Danes dan žalovanja

28. april je namreč proglašen za mednarodni sindikalni dan žalovanja za umrlimi zaradi poklicnih bolezni in poškodb pri delu. Lani je v Sloveniji v 23 nezgodah pri delu umrlo 25 delavcev. Koliko jih je umrlo zaradi poklicnih bolezni, podatka ni, ker na tem področju zakonodaja ni urejena. Zato sindikalisti upoštevajo metodologijo mednarodne organizacije dela, ki pripisuje 4-odstotno smrtnost, kar bi pomenilo, da je v letu 2008 v Sloveniji zaradi poklicne bolezni umrlo 700 ljudi.