Quantcast
Radio1_v_zivo


KRATKO IN JEDRNATO O SPANJU IN NESPEČNOSTI
Oglas | 21. 7. 2022 11:10
Spanje je fiziološka funkcija, ki razbremeni telo in um, da se zjutraj lahko zbudimo osveženi in pozorni.
Ključne besede:     spanje    nespečnost    spanec

Zdrav spanec telesu pomaga pri ohranjanju zdravja in preprečevanju bolezni. Večina odraslih potrebuje med sedem in devet ur nočnega spanca, otroci in najstniki pa bistveno več.

Telesna »notranja ura«, ki deluje 24 ur na dan, uravnava cikel spanja in nadzoruje, kdaj se počutimo utrujeni in pripravljeni na spanje, kdaj pa budni in spočiti. Zagon za spanje je domnevno povezan z adenozinom, ki nastaja v možganih. Na spalni ritem ključno vpliva tudi svetloba in z njo povezano izločanje melatonina (zvečer) oziroma kortizola (zjutraj).

Naše telo sledi ciklu spanja, ki je razdeljen na štiri stopnje. Prve tri stopnje so znane kot spanje brez hitrega premikanja oči (NREM, ang. Non-Rapid Eye Movement), zadnja pa kot spanje s hitrim premikanjem oči (REM, ang. Rapid Eye Movement).

1. faza NREM: Označuje prehod med budnostjo in spancem.
2. faza NREM: Za drugo fazo je značilen globlji spanec.
3. faza NREM: Igra pomembno vlogo pri tem, da se naslednji dan počutimo spočite. Faza/cikli REM: Zrkla se pod vekami precej hitro premikajo sem ter tja. Običajno se pojavijo sanje, udi pa so paralizirani. REM spanje predstavlja 75–80 % vsakega spalnega cikla.

Povprečen odrasel človek za pravilno delovanje kognitivnih in vedenjskih funkcij potrebuje vsaj sedem ur spanja na noč. Premalo spanja lahko povzroči resne posledice: izpad pozornosti, zmanjšano kognicijo, zapoznele reakcije in spremembe razpoloženja. Poleg zdrave prehrane in dovolj telesnega gibanja je spanec ključnega pomena za zdravo in izpolnjeno življenje.



Odrasli, ki se čez noč ne naspijo, lahko poskusijo uvesti sledeče spremembe:

- Realističen, vedno enak čas za spanje.
- Primerna temperatura in čim manj svetlobe.
- Udobno okolje: najboljša možna vzmetnica, vzglavniki in rjuhe.
- »Prepoved« televizorjev in drugih elektronskih naprav v spalnici.
- V urah pred spanjem se vzdržite kofeina, alkohola in obilnih obrokov.
- Dosledna neuporaba tobaka.
- Telesna vadba čez dan.

Najpogostejša motnja spanja je nespečnost. Zanjo so značilne predvsem težave z zdrsom v spanec in njegovo vzdrževanje. Resnično nevarnost za duševnost in zdravje predstavlja kronična nespečnost.

Simptomi pomanjkanja spanja se lahko pri otrocih in odraslih razlikujejo. Nenaspani otroci so lahko hiperaktivni in imajo težave s pozornostjo. Pojavijo se lahko motnje obnašanja.

Pogost mit je, da je (pre)malo spanja mogoče preživeti brez negativnih učinkov. A raziskave kažejo, da je dovolj kakovostnega spanca ob pravem času ključnega pomena za duševno in fizično zdravje, splošno kakovost življenja ter varnost.

© 2015 Radio Pro 1 d.o.o. | Design by Media Design | Splošni pogoji uporabe | Pravila komentiranja | Raba piškotkov | Za glasbenike | Pravila nagradnih iger | Volilna pravila - lokalne volitve | Volilna pravila - referendumska kampanja | Seznam predvajanih del