Quantcast
Radio1_v_zivo


RAZŠIRJENOST AFRIŠKE PRAŠIČJE KUGE: Upoštevajmo vsa navodila stroke in delujmo preventivno!
Oglas | 6. 10. 2020 5:10
Ravnajmo odgovorno in skupaj preprečimo širjenje!
Ključne besede:     kuga    prašičja    virus    bolezen    potovanje    cepivo
Afriška prašičja kuga (APK) se vse od leta 2014 neustavljivo širi v Evropi in tudi v Aziji ter predstavlja bolezen živali največjih razsežnosti današnjega časa. Bolezen v Sloveniji še ni ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje iz vzhoda proti zahodu vse večje tveganje za domače in divje prašiče v Sloveniji. Bolezen se širi ne glede na državne meje in ima resne socialno ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev.

APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Za bolezen so značilne rdečine po koži ter nenaden, visok pogin, ne predstavlja pa nevarnosti za zdravje ljudi in zdravje drugih živalskih vrst.

Pojavljanje bolezni je v poletnih mesecih na višku, tveganje za vnos in širjenje APK pa se še poveča zaradi večjega števila turistov in potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinašajo meso in mesne izdelke, ki izvirajo iz okuženih domačih ali divjih prašičev.



Prašičerejci naj bodo pozorni na zdravstveno stanje svojih prašičev in vsak sum na bolezen nemudoma javijo svojemu veterinarju ter dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe:

• namestitev razkuževalnih barier na vhodih v objekte z živalmi,

• preprečevanje vstopa drugih oseb v objekte z živalmi,

• preprečevanje stika domačih prašičev z divjimi prašiči,

• uporaba zaščitne obleke in obutve.

Pri širjenju ima pomembno vlogo ravnanje ljudi, ki omogoča prenos bolezni na neokužene domače ali divje prašiče:

• nezadostno čiščenje in razkuževanje po stiku z okuženimi živalmi, trupli poginulih okuženih živali in vsem, kar je lahko prišlo v stik z virusom (npr. obutev, oblačila, vozila, druga oprema);

• krmljenje prašičev s pomijami – ostanki hrane, ki vsebujejo meso ali mesne izdelke okuženih živali.

Največje tveganje za izbruh bolezni predstavlja ravno krmljenje prašičev z ostanki hrane (pomijami), zato izogibanje temu, predstavlja enega učinkovitih ukrepov pri zajezitvi širjenja okužbe.

Lovci naj bodo posebej pozorni na spremembe zdravstvenega stanja v populaciji divjih prašičev. Če najdete poginulega divjega prašiča ali pri rednem odstrelu divjih prašičev opazite znake, na podlagi katerih bi lahko posumili na APK (nenavadno obnašanje divjih prašičev, neboječi, zaostajajo za tropom, ležijo…), to nemudoma javite na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ali Center za obveščanje (112).



Če imate doma prašiče, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte, očistite in razkužite, prav tako si, preden pridete v stik z domačimi prašiči, temeljito umijte in razkužite roke.

Z lovskega turizma ne prinašajte izdelkov (lovske trofeje, surovine in živila) z območij, kjer veljajo omejitve zaradi APK oziroma se prepričajte, da je to dovoljeno.

Potniki

Za prenos bolezni na daljše razdalje pa je po navadi odgovoren človek s svojim ravnanjem (odmetavanje ostankov hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali). Ostanki hrane lahko predstavljajo resno tveganje za prenos bolezni na živali. Zato še posebej prosimo vse, da ostanke hrane odvržete v smetnjake!

Upoštevajmo vsa navodila stroke in delujmo preventivno!

Bolezen v Sloveniji še ni ugotovljena. Naj tako tudi ostane!

Vse, ki v naravi najdejo poginulega ali povoženega divjega prašiča ali njegove ostanke, naj o tem obvestijo Center za obveščanje na telefonsko številko 112.

Info materiale najdete s klikom TUKAJ! 

Še več informacij pa najdete: www.afriskaprasicjakuga.si/informacije/