Dravske elektrarne Maribor predstavile načrte

11. 12. 2019 ob 10:50 Tri potencialne vetrne elektrarne Ključne besede: Elektrarne, načrti, veter Dravske elektrarne Maribor (DEM) načrtujejo postavitev treh vetrnih elektrarn. To so elektrarne Ojstrica, kjer so postopki najdlje, Paški Kozjak in Rogatec. Skupna naložba je ocenjena na 65 milijonov evrov. V DEM zagotavljajo, da je javnost v postopke vseskozi vključena, prvi mož DEM Andrej Tumpej pa pri tem stavi na strokovno moč argumentov. Družba DEM je z osmimi velikimi in petimi malimi hidroelektrarnami ter štirimi sončnimi elektrarnami pri nas največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov. Skupno proizvede približno četrtino trenutno potrebne električne energije, skladno z načrti in zavezami tudi države glede obnovljivih virov energije pa načrtuje nadaljnje naložbe tako v sončne kot vetrne elektrarne. Postopke umeščanja vetrnih elektrarn v prostor in druge aktivnosti za omenjene tri potencialne vetrne elektrarne, katerih investitor je DEM, sta na današnji novinarski konferenci v Mariboru predstavila direktor DEM Andrej Tumpej in vodja projekta vetrnih elektrarn Sandi Ritlop. DEM v omenjenih treh slemenskih elektrarnah načrtuje izgradnjo skupno 13 vetrnih agregatov s skupno močjo do 46 megavatov. Najdlje so postopki umeščanja v prostor za vetrno elektrarno Ojstrica na pobočju Košenjaka v bližini slovensko-avstrijske meje, kjer so namesto prvotnih osem zdaj načrtovane tri vetrnice skupne moči do 11 megavatov. Marca lani je za to od vseh treh načrtovanih najmanjšo vetrno elektrarno bil sprejet sklep o pripravi državnega prostorskega načrta, v DEM pa načrtujejo, da bi lahko elektrarno zgradili v štirih do petih letih. Postavitvi vetrnic na Ojstrici, kot je znano, nasprotuje del tamkajšnjih in prebivalcev iz Dravograda, direktor DEM Tumpej pa pri tem stavi na strokovno moč argumentov in verjame, da bodo ti večino prebivalcev prepričali, da lahko sobivajo s takšnim objektom. "Tudi mi ne bomo šli v namerno izgradnjo objekta, za katerega bi že sedaj vedeli, da bo negativno vplival na okolje," je dejal Tumpej in zagotovil, da bodo pri naložbah, če bo do njih prišlo, uporabili najboljšo možno tehnologijo. Vplivov na okolje sicer ne zanika, a "ta vpliv mora biti dokazano v sprejemljivih mejah", je podaril Tumpej, ki se nadeja, da bodo to pokazale tudi vse raziskave in študije. V DEM so seznanjeni tudi z načrti, ki jih imajo tuji investitorji za postavitev vetrnih agregatov v bližini Ojstrice, a na avstrijski strani. Tumpej čezmejne presoje vplivov na okolje ne pričakuje, je pa potrdil, da obstaja možnost, da bi DEM za postavitev svojih vetrnic uporabljal tudi dostopne poti na avstrijski strani. V Avstriji sicer po ugotovitvah Tumpeja postopki umeščanja elektrarn v prostor tečejo bistveno hitreje kot pri nas. V Sloveniji veliko časa vzame priprava državnega prostorskega načrta zaradi potrebne izvedbe več študij, je izpostavil prvi mož DEM, ki je spomnil tudi na omejitve pri umeščanju v prostor, kot so območja zaščitene narave in poseljenost nekega območja. Za ostali dve vetrni elektrarni - Paški Kozjak, kjer so načrtovane štiri vetrnice, in Rogatec, kjer je načrtovanih šest vetrnih agregatov - je bila oktobra objavljena pobuda in vloga za pridobitev smernic za državni prostorski načrt. Okoljsko ministrstvo mora prejete smernice preučiti, nato pa Tumpej prihodnje leto pričakuje sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta tudi za ti dve vetrni elektrarni. DEM, ki ima trenutno za en megavat sončnih elektrarn, načrtuje tudi več novih sončnih elektrarn. Med večjimi načrtovanimi, moči 30 megavatov, je elektrarna na dovodnih in odvodnih kanalih na območju hidroelektrarn Formin in Zlatoličje, kje ima DEM že sedaj postavljene sončne celice.