03. 12. 2019 ob 09:23
Nova stalna razstava Pokrajinskega muzeja
Ključne besede: Maribor, razstava, meščanstvo
V Pokrajinskem muzeju Maribor bodo odprli novo stalno razstavo Portret meščanstva, ki postavlja v ospredje življenje v Mariboru v 19. stoletju. Prikazuje kulturno življenje mesta in meščanstvo kot gonilno in povezovalno silo razgibanega obdobja, zaznamovanega s spremembami na številnih področjih.
"Portret meščanstva je neke vrste kombinacija razsvetljenskih idealov, ki so se vzpostavljali ob koncu 17. in 18. stoletja, in meščanstvo prav v 19. stoletju doživi svoj popolni razcvet, ki se kaže na različnih področjih," je na današnji novinarski konferenci dejal eden od avtorjev razstave Oskar Habjanič.
V 19. stoletju se je Maribor razvil v najpomembnejše mesto na slovenskem Štajerskem. Postal je upravno in finančno središče regije s stalno naseljeno vojsko in močnim uradništvom. Posledično se je krepilo tudi kulturno življenje - zaživelo je Bralno in Glasbeno društvo, zgrajeni sta bili gledališka stavba in poslopje Kazine, mesto je dobilo prve časopise v slovenskem in nemškem jeziku. Leta 1859 je mesto postalo tudi sedež lavantinske škofije, kot prvi mariborski škof je bil umeščen Anton Martin Slomšek.
Na razstavi so po besedah soavtorice razstave Valentine Bevc Varl želeli izpostaviti spremembe, ki jih je v mesto prineslo to stoletje in so bistveno vplivale na javno in intimno sfero meščanstva. Zato so na primer na eni strani podobe kočije in na drugi vlaka, ki je omogočil industrijski razvoj mesta. Ljudje so začeli potovati, zato so bile tudi tu zelo priljubljene razglednice, zaradi večjega pomena časa so razstavljene različne ure.
Na eni strani stoji klavir, ki je takrat služil kot središčna točka družabnega dogajanja, in na drugi gramofon, ki je ljudem omogočil uživanje v glasbi na individualni ravni. Medtem ko so za klavirjem veliki slikani portreti takratnih gospodov in gospa, so jim kot nasprotje postavljene fotografije. Nasproti Slomška kot predstavnika slovenstva pa so postavili sliko Amalije Joachim, operne pevke nemškega rodu. "Ta dva gostitelja razstave sta tista, ki pričata o raznolikosti 19. stoletja," je pojasnila Valentina Bevc Varl.
Razstava po besedah direktorice muzeja Mirjane Koren med drugim odgovarja na vprašanje, ki si ga postavljamo vsakič, ko se v javnosti soočajo prourbano in proruralno argumentiranje zaščite javnega prostora. "Mnogokrat te argumentacije temeljijo na estetskih predpostavkah. Prourbani argumenti naj bi imeli visoko postavljene estetske standarde, medtem ko se za proruralne argumente a priori pričakuje nizko postavljene estetske lestvice. Razstava skozi izpostavljeno likovno dediščino to zanika. Obiskovalca seznanja s tem, da je tako kot danes tudi v zlati dobi meščanstva glavno vlogo igral okus posameznika," je povedala.
Razstavo bodo odprli na Ta veseli dan kulture in predstavlja vrhunec letošnjih dogodkov v muzeju, katerih rdeča nit je bil prav vzpon meščanstva v 19. stoletju.
