LIVE           051300300   0802255         Frekvence
 

Igra s psom ji je spremenila življenje! Ko je čez en mesec pogledala svoje telo, si je želela umreti

Dobila sepso in ostala brez obeh rok ter nog
Ključne besede: spesa, pes, igra, ugriz, bolnica, koma, udi, roka, noga, amputacija, šok
55-letna Kanadčanka Christine Caron se je s svojim štirinožnim kosmatincem Busterjem pogosto igrala pred hišo, maja 2013 pa se je njeno življenje popolnoma obrnilo na glavo. Pes jo je med igro ponesreči ''ugriznil'' v roko oz. malce oplazil z zobmi in to je bilo zanjo usodno. ''Po nesreči je med igro zgrabil mojo roko, odšla sem v kopalnico in si očistila rano. To je bilo to. Nič hujšega,'' je povedala za britanski časopis, ko se je tri dni kasneje začela počutiti slabo in je dobila simptome podobne gripi. Bila je utrujena, imela je bolečine v mišicah, dobila je vročino, obhajala jo je slabost, katero pa je spremljalo tudi bruhanje. Simptomi so se stopnjevali skoraj teden dni in iz službe se je vračala popolnoma izžeta ter je cele popoldneve samo spala. Po tednu dni slabega počutja se je odločila, da gre k zdravniku, kjer pa je izgubila zavest. Mesec dni kasneje se je zbudila iz umetne kome in sledil je šok. Povedali so ji, da je dobila sepso in so ji rešili življenje s tem, da so ji morali amputirati nogi in roki. Zdravniki so najprej mislili, da ji bodo morali amputirati vse štiri ude, a je po čudežu prišlo nekaj cirkulacije krvi v njeno desno roko, zaradi česar so jo lahko delno ohranili. Noge so ji amputirali od kolena navzdol, roko pa pod komolcem. Odšla je na rehabilitacijo, kjer so jo učili, kako se soočiti z izgubo štirih udov in kako se naučiti življenja s tem. Okužba je bila zanjo usodna tudi zaradi bronhitisa, s katerim se je spopadala že tri mesece pred ugrizom, kar je povzročilo, da je bil njen imunski sistem čisto oslabljen. Sepsa je odzravljiva, če jo odkrijemo dovolj zgodaj in če pomoč najdemo pravočasno. Za Christine je bilo prepozno. Simtompi sepse vključujejo zmedenost, motnjo govora, tresavico, bolečine v mišicah, pomanjkanje sape, prenehanje uriniranja in spremembe barve kože.Pol leta je bila na rehabilitaciji, kjer se je učila uporabe protetičnih nog in uporabe protetične roke s katero se je naučila jesti normalno. Spopadla se je tudi s post travmatskim stresom, a pravi, da ji je joga, njena družina in osveščanje ljudi o sepsi pomagalo, da je premagala najhujše in da danes življenje zajema s polno žlico. ''Moj cilj je bil, da doživim svoj 50. rojstni dan in to je bilo pred petimi leti. Moj novi cilj pa je, da povečam osveščenost o sepsi in post-septičnem sindromu kolikor je to mogoče. Bolj se moramo zavedati, da se to lahko zgodi komurkoli.''