Drago Jančar praznuje 70 let

13. 04. 2018 ob 12:08 Mariborčan, pisatelj, dramatik in esejist Ključne besede: Jančar, Maribor, nagrade Drago Jančar je najbolj prevajan in nagrajevan slovenski avtor. Trije kresniki za romane, Prešernova nagrada za opus in Herderjeva nagrada za književnost so le nekatera priznanja, ki spremljajo njegovo ustvarjanje. Navdihe črpa iz zgodovine in življenja v vseh njegovih odtenkih. Danes praznuje 70. rojstni dan.Osrednje teme njegovih romanov - doslej jih je nanizal 11 - so individualna eksistencialna in moralna stiska, iskanje smisla in opore, ogroženost posameznika in njegovo brezupno spopadanje z družbeno stvarnostjo, zadušljivo duhovno atmosfero, ujetostjo v usodo, uničevalnim oblastništvom, kaotičnostjo sveta in vseobvladujočim nasiljem, ki so pogosto alegorično premaknjene v preteklost, piše v Velikem slovenskem biografskem leksikonu Osebnosti.Za tri romane - Katarina, pav in jezuit, Zvenenje v glavi ter To noč sem jo videl - je prejel kresnika. Zadnji je preveden v več kot deset jezikov. V francoskem prevodu je prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo, ki jo podeljuje združenje francoskih kritikov in založnikov, bil je tudi kandidat za francosko literarno nagrado femina. Nemški prevod se je decembra 2015 znašel na vrhu lestvice najboljših knjig, ki jo po izboru avstrijskih kritikov objavlja radiotelevizija ORF. Istega leta je bil s tem romanom kandidat za poljsko literarno nagrado angelus, namenjeno srednjeevropskim pisateljem, za katero je bil nominiran tudi že z romanom Katarina, pav in jezuit. Rodil se je leta 1948 v Mariboru, kjer je končal višjo upravno šolo in bil v letih 1971-74 novinar pri Večeru. Leta 1974 je bil obsojen na enoletno zaporno kazen zaradi širjenja sovražne propagande, a so ga čez tri mesece izpustili. Posvetil se je pisateljevanju, se za kratek čas zaposlil pri Viba filmu, sodeloval pri ustanovitvi Nove revije, leta 1981 pa sprejel delo urednika in tajnika pri Slovenski matici. V letih 1987-91 je bil predsednik slovenskega Pena, v okviru katerega je pripomogel k slovenski osamosvojitvi. Od leta 1995 je izreden član Sazuja. Med številne nagrade je leta 2015 dodal naziv Državljan Evrope. Ob jubileju, ki ga bodo domače založbe počastile z novimi izdajami ali ponatisi, se intervjujem izogiba, se bo pa z njim mogoče srečati 23. aprila v Narodni univerzitetni knjižnici, kjer bo spregovoril o Mnogih življenjih. Prav tako ne želi več komentirati aktualnopolitičnega dogajanja, ker pravi, da je "povedal vse, kar je želel povedati". Kot je dejal za STA, je "prišel trenutek, ko časa ni več veliko in se je treba posvetiti globljim vprašanjem življenja".