Mamin ZADNJI pogovor s sinom (4): Čakam te, mamica ...

13. 04. 2017 ob 05:08 Na Facebook strani, ki je posvečena malemu borcu, je njegova mama opisala, kako se je morala posloviti od njega Ključne besede: mamica, sin, rak, bolezen, smrt, facebook Nolan Scully se je vsaj polovico svojega kratkega štiriletnega življenja boril s težko boleznijo. Pri treh letih je zbolel za malignim mehkotkivnim tumorjem, rabdomiosarkomom. Njegova starša sta ustvarila Facebook stran z naslovom NolanStrong, na kateri sta objavljala novosti glede njegovega stanja. Strani sledi več kot 220.000 ljudi, ki so mu pošiljali igračke in pisma v znak podpore iz celega sveta. Na žalost je deček izgubil bitko s težko boleznijo 4. februarja letos, v Washingtonu.Njegova mama je na Facebooku zapisala, kako je izgledal njun zadnji pogovor:Dva meseca. Dva meseca je že od tega, ko sem te držala v svojem naročju, poslušala, kako me imaš rad, poljubljala te presladke ustnice. Dva mesece je od tega, ko sva se nazadnje crkljala. Dva meseca absolutnega Pekla. Že dolgo želim napisati, kako so izgledali Nolanovi zadnji dnevi. Njegovi zadnji dnevi so pokazali, kako čudovit je bil. Kako lep je bil. Kako je v sebi imel čisto ljubezen. To bo morda dolgo, ampak zdržite z menoj, to je trpljenje, da ni večjega! Ko sem še zadnjič pripeljala Nolana v bolnišnico, sem vedela, da nekaj ni v redu. Enostavno sem vedela, ampak imela sem občutek, da tudi on ve. Ni jedel, niti pil že dneve in vedno je bruhal.Z vsemi njegovimi zdravniki smo se usedli 1. februarja. Ko je njegova onkologinja spregovorila, sem videla bolečino v njenih očeh. Vedno je bila iskrena z nama in se z nama ves čas borila, toda CT (računalniška tomografija) je pokazal velike tumorje, ki rastejo okrog dihalne cevi ter srca in to samo štiri tedne po operaciji prsnega koša. Metastaze alveolarnega rabdomiosarkoma so se širile kot divji ogenj. Pojasnila je, da se ji zdi, da njegov rak ni ozdravljiv, ker je postal odporen na vse vrste zdravljenja, ki smo jih preizkusili. Plan je bil, da si naredim prihodnje dneve čim bolj znosne, saj je pospešeno odhajal. Po določenem času sem se zbrala in odšla v Nolanovo sobo. Sedel je na "maminem rdečem stolu" in gledal YouTube na svoji tablici. Sedla sem zraven njega in naslonila svojo glavo na njegovo. Začela sva se pogovarjati:JAZ: Težko dihaš, kajne?NOLAN: Pa ... ja.JAZ: Zelo te boli, kajne, otrok moj?NOLAN: (gledajoč v tla, je odgovoril) ja.JAZ: Srček, ta bolezen je grozna, rak je grozen. Ne boš se več rabil mučiti.NOLAN: (ves srečen) Ne bom rabil?! Ampak hočem ... za tebe, mami.JAZ: Je to morda počel ves čas? Se boril zame?NOLAN: Ja!JAZ: Nolan Ray, kakšna je moja naloga?NOLAN: (odgovoril je z velikim nasmeškom) Name paziti.JAZ: Ljubček, na tem svetu ne morem več paziti nate. Edino v raju lahko pazim nate.NOLAN: Dobro, edino, kar moram narediti je, da grem v raj in se igram, dokler ne prideš ti. Saj boš prišla, kajne?JAZ: Seveda, mame se ne moreš kar tako znebiti.NOLAN: Hvala mamica, igral se bom s Hunterjem, Bryleejem in Henryjem! V dnevih, ki so sledili, je Nolan v glavnem spal.Naslednjega dne je počival in spal večino časa tudi potem. Vsi zdravniki so bili prisotni, vsa zdravila in dokumenti podpisani. (Ne morem vam objasniti, kaj pomeni podpisati del "Brez oživljanja" za svojega sina. Ko se je prebudil, sva se spakirala in planirala iti domov. Želeli smo imeti samo ŠE ENO noč skupaj. Ko se je prebudil, je nežno postavil svojo roko na mojo in rekel: "Mamica, vse je v redu. Ostanimo še malo tukaj, OK?". Moj štiriletni heroj se je želel prepričati, da mi je olajšal zadeve ...Med spanjem, naslednjih 36 ur smo se igrali, gledali YouTube in se smejali. Uro preden je umrl, je napisal sporočilce. Ležali smo v postelji in rekel mi je, kako želi, da bi izgledal njegov pogreb, kaj bi ljudje nosili, kaj zapušča vsakemu izmed nas, napisal pa je tudi, da želi, da se ga spomnimo kot - policista.Okrog devetih zvečer sem vprašala Nolana, če se grem lahko samo stuširat. Rekel je: "Umm, dobro mamica. Reci stricu Chrisu, da pride k meni, jaz pa se bom obrnil proti kopalnici, da te bom lahko videl". Stala sem na vratih, se obrnila proti njemu in rekla: Sem glej, ljubček, pridem za dve sekundi.Nasmejal se mi je. Zaprla sem vrata. Rekli so mi, da je tiste sekunde zaprl oči in padel v globok sen, v konec svojega življenja.Ko sem odprla vrata, so njegovi zdravniki stali ob njegovi postelji. Vsi so se obrnili in me pogledali z objokanimi očmi. Rekli so mi: Ruth, on je v globokem spancu. Ne čuti ničesar.Stekla sem do njegove postelje in položila svojo roko na njegovo desno lice.V tem trenutku je moj angelček vdahnil, odprl oči, se nasmejal in rekel: "Rad te imam, mamica", se obrnil proti meni in ob 23:45 je poročnik Rollin Nolan Scully umrl, medtem ko sem mu na uho prepevala 'You are My Sunshine' (Ti si moj sonček).Prebudil se je iz kome, da bi mi rekel, da me ima rad in da se mi nasmeji! Moj sin je umrl kot Heroj. Zbližal je skupnosti, ljudi z različnimi interesi in spremenil življenja ljudem po vsem svetu. On je bil borec, ki je umrl dostojanstveno in poln ljubezni, do svoje zadnje sekunde.Vse, kar je Nolan želel, je ščititi druge in jih osrečiti. To je počel vse do svojega zadnjega diha in to počne še naprej, vsak dan. Rad je imel svojo družino in vsakega od svojih "prijateljev"!Ko pogledam, kaj vse je dosegel v svojem kratkem štiriletnem življenju, pomislim, kaj vse bi lahko doživeli, če bi živel še dlje. Toda na žalost, zaradi tega raka, sta svet in naša družina ostala brez enega člana, polnega ljubezni, ki je želel ščititi in služiti drugim. Moramo več donirati, da bi pripomogli k raziskavam proti tej zahrbtni bolezni. Spodaj je slika, ki pritegne pozornost vsakega. Moj sin me ni želel izpustiti, niti ko sem se šla tuširat.Sedaj sem jaz tista, ki se boji tuširati. Sedaj ni ničesar tam, kjer je bil včasih čudovit in popoln deček, razen brisače. Zadnje sožalje mi je izrekla policija. Po njegovi smrti so v njegovo čast in za raziskave proti tej zahrbtni bolezni organizirali športni turnir in molitvene skupine.