Žalostna objava na Facebooku: "Tebi, ljubezen moja ..."

18. 10. 2016 ob 04:51 Zgodba Petra je ganila svet Ključne besede: zgodba, ljubezen Laura Levis (34) je umrla po groznem napadu astme. Njenega moža Petra je to čisto uničilo. Na Facebooku je objavil zelo ganljivo pismo, v katerem se je razpisal o tem, kako močno jo je ljubil, hkrati pa se je zahvalil vsem, ki so skrbeli za njo, osebju bolnišnice, v kateri je v nezavesti preživela zadnjih sedem dni svojega življenja ...   Opisal je poslednje trenutke z njo, preden je zapustila ta svet:   Želim se zahvaliti vsem vam, ki imate radi najlepšo osebo na svetu, Lauro Levis, ki je moja žena, moja najboljša prijateljica, moja večna sorodna duša, ne glede na to, v kateri dimenziji je sedaj.   Nocoj, v 4. nadstropju , v bolnišnici Cambridge, na intenzivni negi, se je zgodilo nekaj neverjetnega. Laura nas je potrebovala bolj kot kadarkoli, potrebovala nas je takoj. Klical sem vse ljudi, ki so bili del njenega življenja, oziroma, so ga zaznamovali. Od ljudi iz otroštva, prijatelje, bližnje znance, ljudi s katerimi je hodila na telovadbo, sočlane pikado ekipe, bivše urednike, mentorje, sosede itd.     Vse sem poklical, da pridejo v bolnišnico, da ji rečejo, naj se še naprej bori ter da bodo z njo. Nisem vedel, koliko ljudi bo prišlo, časa ni bilo več veliko. Prva oseba je prišla okoli pete ure, potem pa je začelo prihajati vse več ljudi. Napolnili so celo čakalnico, potem pa se je začela polniti še druga čakalnica. Nihče v bolnišnici še ni videl česa takšnega, jaz pa sem jim hvaležen, ker so to dopustili.   Laura in jaz sva prejšnji petek planirala, da bova po službi šla na nachose in jabolčnik. Ona se je tega veselila, cel teden se je odrekala ogljikovim hidratom. Zato sem iz te restavracije naročil nachose in jabolčnik za vse, ki so prišli. Njena poročna družica je igrala na kitaro in pela, njena botra je prinesla ogromno fotografij, njena in moja družina pa se je spominjala vseh dogodivščin. Podoživljali smo jih, se smejali, jokali istočasno, se objemali ...     Eden za drugim smo vstopali v njeno sobo, ki je bila oblepljena s fotografijami iz najinega življenja, z najine pravljične poroke pred dvema letoma ... Z njo je bil tudi Paddy, najina majhna ovčica, ki sva jo prinesla s potovanja po Irski. Počivala je na njenih prsih. Poleg nje je bil tudi Paleo, plišasti maček, katerega sem uspel najti v bolnišnični trgovini.    Vsi so jo držali za roko, ji govorili, kako jo imajo radi, kako jih je navdahnila v življenju, kako je lepa in privlačna, zabavna, pametna in kako velika borka je - najmočnejša ženska, katero so kadarkoli spoznali.   Vem, da njena čista duša slišala vsako besedo, če že ušesa niso. Moj prijatelj iz otroštva, Brian Anderson, ki sedaj poje v newyorški operi, je v bolnišnici zapel isto pesem, ki nama jo je zapel na poroki. Vsi so jokali.    Laura bo vedno z menoj, bila bo del mene. Največji del mene. Tebi, ljubezen moja, moj mali duhec. Čakaj me.   Peter