07. 10. 2016 ob 18:03
Nekaj protokolov uresničenih, za nekatere tožijo državo
Ključne besede: most Žadovinek, Krško, država, tožba
Že pred dobrim desetletjem – ob umeščanje krške hidroektrarne - je bil podpisan protokol med državo in Občino Krško za izgradnjo obvoznice. Gradijo jo v treh etapah in po več odsekih. Zdaj so podpisali pogodbo za izgradnjo mostu v Žadovinku in priključne ceste. Župan Miran Stanko je zadovoljen, ker je to še en pomemben korak h končnemu cilju - k dokončanju celotne obvoznice od hidroelektrne do nakupovalnega središča. S tem bo tranzitni promet umaknjen iz mesta in bo tudi možnost za ureditev mestne ulice Ceste krških žrtev, po kateri se zdaj odvija tranzitni promet do avtoceste na Drnovem.
Most bo širok dobrih 15 metrov, skupaj s kolesarsko stezo in pločnikom, in bo zaradi nuklearke prirejen za najtežje tovore, je povedal Tomaž Willenpart z Direkcije za infrastrukturo. Gre za približno 270 m mostu in 300 metrov navezovalne ceste s krožiščem in vabezavo na bodočo obvoznico Žadovinek in lokalnim priključkom.Naložba je vredna 4,7 milijona evrov, od tega bo delež občine 1,3 milijona evrov za izgradnjo pločnika, kolesarske steze in javne razsvetljave.
Dela naj bi se začela spomladi in končala v 22-ih mesecih, predvidoma marca 2019. Izvajal jih bo Kolektor Koling, ki sicer ni bil najcenejši ponudnik, je pa imel vse pogoje.
Tožba, da protokoli ne bi zastarali
Leta 2007 in 2008 – ob umeščanju skladišča za radioaktivne odpadke - pa je država s krško občino podpisala še šest protokolov v vrednosti 32 milijonov evrov. Državni prostorski načrt za odlagališče je vlada že leta 2009 potrdila, država pa svojih obveznosti ni izpolnila. Ker se bojijo, da bi protokoli zastarali, državo tožijo.
Gre sicer za en protokol, skupaj z obrestmi vreden 11 milijonov evrov za urejanje infrastrukture in kanalizacijskih sistemov, ki ima vse znake pogodbenih obveznosti in ne gre le za nek dogovor. Na prvi obravnavi je sodišče obema stranema svetovalo, naj se poskušata pobotati mimo sodišča. Tudi župan upam, da se bodo uspeli dogovoriti v obojestranko zadovoljstvo. »Nenazadnje je treba ceniti, da neka lokalna skupnost hoče sprejeti in imeti ztakšen objekt v svojem okolju,« je še dejal Stanko.
