29. 12. 2015 ob 14:55
Bodeča žica v Beli krajini mora vstran, Slovenija ni v vojni
Ključne besede: Bela krajina, bodeča žica, protest, vlada, Cerar
Društvo Bela krajina Ljubljana deluje že več kot 80 let in ima okrog 500 članov, v Ljubljani namreč živi in dela okrog 4000 Belokranjcev, je povedal predsednik društva Tone Grahek. Ker Bela krajina postaja vse bolj obrobna slovenska pokrajina, sedaj izolirana še z žično ograjo, so zelo zaskrbljeni in ogorčeni. Zato so danes pred vladno palačo javno pozvali predsednika vlade Mira Cerarja, da varnost države reši na drugačen – bolj sprejemljiv način. Bodeča žica je po njihovem mnenju uničujoč ekonomski, psihološki in socialni udarec za Belo krajino.
V pismu so premierja Cerarja med drugim tudi opozorili, da je Bela krajina zaradi ukrepov države v zadnjih 25 letih močno nazadovala. Nimajo ustrezne cestne infrastrukture, za kar si prizadevajo že dvajset let, država ne izpolnjuje zavez iz programa Pokolpje, ukinila je Srednjo šolo v Metliki, zaprla dijaški dom v Črnomlju. Zdaj je z bodečo žico vzela možnost preživetja tistim, ki živijo od turizma, onemogočila je možnost aktivnega preživljanja počitnic, predvsem socialno šibkejšim družinam. Država je Beli krajini vse bolj mačeha, pravi Grahek. Razdvaja ljudi na obeh staraneh meje, ki so doslej živeli v sožitju.
Bodeča žica z ostrim rezilom, ki spominja na ograje koncentracijskih taborišč, z varnostnega vidika ničesar ne rešuje. Po njihovem prepričanju je varnost države v 21. stoletju treba reševati drugače. Slovenija ni v vojni, tudi izredne razmere niso bile razglašene, zato menijo, da je postavitev bodeče žice tudi v neskladju z ustavo.
Predsednik vlade jih ni sprejel, kar so sicer pričakovali, so pa protestno pismo predali v vložišče vladnega urada. Naredili so vse, kar so lahko in s tem izrazili podporo svojim rojakom v Beli krajini. Zdaj je na potezi vlada, še dodaja Grahek.
